BIOGRAFIJA
»Ljudje, ki stanujejo pod jelovim gozdom, so čudna in nenavadna bitja. Hitri, pa nestanovitni kakor voda in čas, potrpežljivi v trpljenju in trdovratnih zimah, razposajeni v veselih dneh in v silnih poletnih pripekah, veseli v ljubezni in pijači in v svojih navadah od začetka sveta; nezaupljivi do drugih ljudstev in ljudi iz doline in vračajo se v svoja bivališča kakor gozdna divjad - predvsem pa žive v svetlobi: s srcem, kakor da je bilo iztrgano iz samega sonca, veselim in žarečim - v petju in prijateljstvu.« (Mihail Sadoveanu: Nehiforjeva žena) 
URŠULA RAMOVEŠ Deset let (1987 – 1997) študira petje pri profesorici Ileani Bratuž Kacjan. Štiri leta poje v Komornem zboru Radia Slovenija. Od leta 1988 do leta 1997 nastopa brez glasbene spremljave in pridobi izkušnje z a capella petjem. Ves čas uglasblja in prepeva poezijo Janeza Ramoveša. Leta 1997 začne delati s pianistom Jožijem Šalejem, ki ga spozna v Komornem zboru Radia Slovenija.
Nastopata po slovenskih klubih in nekaterih festivalih (Lent, Sanje, Mesto žensk, Trnfest). Skupaj posnameta dve plošči:
Sugar free baby, samozaložba, 2000 in Na sunčn dan sm se z beciklam pelu, Sanje, 2003.
Pri snemanju se jima pridružijo številni sodelavci: Benjamin Pirnat, Matjaž Emeršič, Aleš Hadalin, Janez Škof, Jelena Ždrale, Drago Ivanuša.
Obe plošči sta zaznamovali slovensko glasbeno produkcijo, saj sta redki na področju tovrstnega pristopa k petju narečja. Leta 2004 ji Združenje umetnikov Škofja Loka podeli Groharjevo štipendijo. Maja 2005 ustanovi in sodeluje v vokalnem kvartetu Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape. Skupaj z Jožijem Šalejem in Metodom Bankom pojejo pesmi Janeza Ramoveša, na tolkalih jih spremlja Marjan Stanić. V letu 2006 založba Sanje ponatisne njeno prvo ploščo Sugar free baby. Pri Cankarjevi založbi pa kot priloga k pesniški zbirki Janeza Ramoveša Staroselski ciklus izidejo pesmi v izvedbi Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape.
V letu 2007 skupina pri založbi Sanje izda novo ploščo Anglčešejne. JANEZ RAMOVEŠ Po prvi izdani knjižni zbirki Božjastnice (1990) večino svojih pesmi napiše v poljanskem narečju, ki je njegova materinščina. Tako so pesmi v vseh naslednjih izdanih zbirkah: Striptiz, Namesto Kim Basinger (1996), Moja velika debela mama (2001) in Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), večino napisane v tej narečni govorici. 
JOŽI ŠALEJ,
klavir, harmonika, vokal, priredba glasbe Joži Šalej je že pred študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani ves čas prepeval v pevskih zborih, kar devet let pri Ljubljanskih madrigalistih. Igra tudi klavir in kot pianist sodeluje s Svetlano Makarovič, Alešom Hadalinom, Uršulo Ramoveš, Meto Vranič, Niko Vipotnik, Juretom Puklom, Robertom Jukičem, skupino Čompe, in z gledališči LGL, SMG in s Šentjakobskim gledališčem. 
METOD BANKO,
vokal Metod Banko je začel peti v zborih, sprva kot sopranist, zdaj je basist. Sodeloval je vokalnih zasedbah Pipiromeo, APZ Tone Tomšič ŠOU, Ljubljanski madrigalisti, zbor RTV, Fantje z Jazbecove grape… Solopetje klasičnega sloga se je učil pri prof. Markosu Bajuku, na jazzovsekm oddelku SGBŠ pri prof. Nadi Žgur, zdaj pa študira solopetje v Celovcu. 
MARJAN STANIĆ,
tolkalec Nor na balkansko, orientalsko in makedonsko glasbo, ritme, hrano.
Kariero je začel leta 1991 v HC bendu Kmechka Godba. Trenutno igra v jazz – rock bendu Lolita, Shoto kan karate ansamblu, Zoambo Zoet Workestrao, kabare ansamblu Čompe, ansamblu Šukar in še več! Občasno sodeluje tudi z makedonskim bendom Foltin.
|
